Kako izboljšati sistem nadzora za spremljanje objektov in komunalne infrastrukture

Izzivi nadzora nad infrastrukturo

Komunalna podjetja, občine, režijski obrati in upravljalci javne infrastrukture morajo vsakodnevno skrbeti za nemoteno obratovanje ter javni izgled objektov za katere so zadolženi. To so lahko nepremičnine ali premičnine večjih vrednosti.

Mednje sodijo:

• vodna zajetja,
• črpališča,
• vodohrami,
• čistilne naprave,
• razsvetljava,
• kotlovnice, peči,
• jaški,
• klimatizacija in prezračevanje,
• zelene površine,
• dvigala
• mostovi in ostala infrastruktura.

Med premičnine pa spadajo delovni stroji, ki morajo biti redno vzdrževani (bagri, tovornjaki, traktorji, specialne prikolice in ostali večji stroji).

Zelo razširjeno je mnenje, da dodatno spremljanje infrastrukture ni potrebno, saj je ta vključena v povezane sisteme, kot so sistemi SCADA.

Sistemi SCADA in spremljanje infrastrukture

Številna komunalna in druga javna podjetja že dolgo uporabljajo sisteme avtomatskega spremljanja parametrov na daljavo (SCADA sistemi). Kljub temu pa vzdrževalne ekipe še vedno opravljajo ročne osebne preglede infrastrukture. Nekateri objekti na bolj odročnih lokacijah, ki nimajo internetne oz. mobilne povezljivosti za prenos podatkov v centralni sistem ali pa se investicija v SCADA sistem enostavno ne izplača.

Prav tako v SCADA sistemih navadno spremljamo zgolj fizikalne veličine, ostale pomembne dejavnike pa s tem zanemarimo. Poglejmo si, zakaj so kljub temu pomembni redni obiski posameznih lokacij na terenu.

Vloga rednih osebnih pregledov na lokacijah

Pri odročnih in kritičnih objektih je ključno, da vzdrževalec oz. operater na terenu redno obišče lokacijo in naredi pregled ključnih zgradb, strojev ter sistemov.

Med najpogostejše naloge na posameznem objektu spadajo:

• Vizualni pregled (npr. čistoča, puščanje cevi, morebitne živali, plesen, poškodbe opreme).
• Pregled in kontrola meritev v sistemu (npr. števci pretoka, prosti klor, motnost, pH tlak, temperatura, aluminij,…).
• Izvedba kalibracij (npr. analizatorji klora).
• Odčitek vrednosti z ročnimi merilniki (dvojna kontrola točnosti avtomatskih meritev).
• Odvzem vzorcev za laboratorijsko analizo.
• Spremljanje nivojev v rezervoarjih (npr. gorivo za agregate, kemikalije za pripravo pitne vode).
• Beleženje opravljenega dela in opažanj ob obisku (popravila opreme, zamenjava delov).
• Poročanje o odstopanjih od normalnega stanja (podlaga za nadaljnje delo).

Vsak pomembnejši objekt je potrebno obiskati dnevno, tedensko, ali vsaj mesečno. To je odvisno od internih pravilnikov in ocene tveganja ter lastne presoje odgovornih oseb.

Organizacije, ki so se odločile preiti iz starega spremljanja infrastrukture (po občutku, brez zabeleženih podatkov) na nov sistem, poročajo o izboljšanju stanja na lokacijah, boljši kakovosti vode, boljšem pregledu nad opremo in pogostimi okvarami, ter manj stresnih inšpekcijsih pregledih.

Velika prednost digitalizacije terenskih obiskov je tudi lažje uvajanje novih zaposlenih oz. nadomeščanj v primeru dopustov ali bolniških odsotnosti. Novi zaposleni si lahko pogledajo pretekle podatke, posege in slike stanja na terenu iz preteklosti. S tem si hitro ustvarijo sliko posameznega objekta ter se hitreje uvedejo v delovni proces. Podobno velja tudi pri nadomeščanjih.

Uvedba sistematiziranega spremljanja stanja na terenu je pomemben korak pri izboljšanju delovanja organizacije.